Dejstvo, da je otok Rab eden izmed prvih turističnih oaz na severnem Jadranu, nas ne preseneča. Rab je zahvaljujoč blagi mediteranski klimi in vegetaciji, razbrazdani in sončni obali, smaragdno modrem morju, privlačni naravni lepoti, kot tudi prastari kulturi in z različnimi civilizacijami od Antike do danes, turistom vedno veliko ponujal.
Na podlagi vsega prej navedenega, je občinski svet leta 1889 Rab razglasil za turistično destinacijo in zdravilišče. Odločitev so sprejeli na podlagi ugodnih klimatskih pogojev ter ugodnega delovanja na bolezni srca in dihalnih organov. Nedolgo po začetku razvijanja turizma na otoku Rab, so se začeli graditi tudi prvi hoteli.
Prvi turisti so bili očarani nad prekrasnimi rabskimi plažami že pred več kot 130-imi leti.
Pejsažna raznolikost je med jadranskimi otoki impozantna in edinstvena. Kontrasti so vidni na vsakem koraku, pa naj bo to na sprehodu, med vožnjo z ladjo ob obali, potapljanjem v okoliških zalivih ali iz ptičje perspektive med krožnim letom nad otokom.
Že pred več kot 130-imi leti, so se tradicionalno gostoljubni prebivalci Raba odločili zavarovati svojo prihodnost in prihodnost naslednjih generacij. Od takrat je Rab že večkrat osvojil nagrado za najboljšo turistično destinacijo na Jadranu. Turizem je bil prisoten v vseh domovih.
Prebivalci Raba tudi danes ponosno in navdušeno nadaljujejo svojo tradicijo gostoljubja ter z veliko ljubezni in truda iz leta v leto vse uspešneje razvijajo turizem.
Struktura rabskih turistov je raznolika, največje število gostov pa prihaja iz Nemčije in Avstrije.
Ta brošura je pripravljena v upanju, da Vas bo obisk zainteresiral in je mišljena kot vodič skozi lepote in posebnosti našega lepega otoka, o katerih boste govorili bodočim rabskim gostom.
V imenu vseh turističnih delavcev Vam želimo dobrodošlico!
Dobrodošli na otoku Rab
Vaš gostitelj – Turistična organizacija mesta Rab
REFERENCE OTOKA RAB
„PLAVI CVIJET“ (MODRA CVETLICA) in „TURISTIČKI CVIJET“ (TURISTIČNA CVETLICA) ZA MESTO RAB
Hrvaška turistična skupnost je na tekmovanju za Plavi cvijet (Modra cvetlica) leta 2004, mestu Rab dodelila prvo mesto za kvaliteto v turizmu. Leta 2005 je mesto Rab na istem tekmovanju osvojilo 2. mesto, Trg sv. Kristofora pa je bil razglašen za najlepše urejen trg. Rabska torta, ki se na otoku pripravlja že več kot 800 let, je bila razglašena za najoriginalnejši suvenir.
Otok Rab je na tekmovanju »Turistički cvijet« (Turistična cvetlica) osvojil drugo mesto.
Rab je v leta 2006 v kategoriji najbolj urejenih krajev osvojil 2. mesto.V letu 2009, je Rab v kategoriji urejenosti krajev do 10 000 prebivalcev, nagrade Plavi cvijet (Modra cvetlica), osvojil 1. mesto. V letu 2010.,nagrada «Plavi cvijet» (Modra cvetlica) v kategoriji urejenosti turističnega kraja z do 10 000 prebivalci .
prvo mesto MESTU RAB.Nagrada «Turistični cvet» - Skupni zmagovalec hrvaškega turizma,
„Šampion turizma“ 2011 MESTO RAB, TOP DESTINATION 2011 .
Nagrada »Turistični cvet«,za mesta do 5000 postelj,prvo Mesto Rab.
Primorsko-goranske županije: 1. mesto za RABSKE VITEŠKE IGRE se podeljuje Združenju Rabskih Nagrada «Plavi cvijet»(Modra cvetlica) v kategoriji najbolj originalne turistične ponudbe ali zanimivosti samostrelcev.
MEDNARODNE NAGRADE
Quality Coast
17.05.2010 Otok Rab je bil dobitnik nagrade QualityCoast, katero podeljuje Evropska organizacija Coastal and Marine Union.
Projekt Coastal and Marine Union je organizacija Evropske unije, ki je nastal v sodelovanju enajstih držav članic.
Ta evropska organizacija ima za svoj cilj vzpostavitev svetovne mreže obalnih destinacij, katere delijo iste vrednote in prakse trajnostnega razvoja turizma
V članstvu organizacije Coastal and Marine Union je postal Otok Rab, prva in edina Hrvaška, kot tudi prva obalna destinacija iz tega dela Evrope, dobitnik njihove prestižne nagrade QualityCoast.
Manifestacija „Zlatni interstas“
- dokument F.E.S.T. 2010, županu mesta Rab, gospodu Zdenku Antešiću – za izreden in zelo opažen doprinos k razvoju turizma
- nagrada »Zlatni interstas« za leto 2010, Turistični skupnosti mesta Rab – za doprinos h kulturološkim, zgodovinskim in tradicijskim programom v zvezi z razvojem turizma (Rabska fjera, Rabski samostrelci, Klape, Rabski tanac, Godba…)
Nagrada „Simply the best“
Mesto Rab – najboljša turistična destinacija jadranskega otočja
Hotel Arbiana – najboljši manjši mestni hotel jadranskega otočja
- Nagrada, ki jo podeljuje Zveza hrvaških potovalnih agencij in časopis Way to Croatia
„COTE SMARAGDINE“ OTOKA RAB
Avstrijski naravoslovec Camillo Morgan, je otok obiskal leta 1889, 1904 in 1909. Svoja opazovanja je objavil v strokovnih časopisih. V lastni nakladi je tiskal brošuro »Die Insel Arbe, ihre Jagd und ihr Wild« (Otok Rab, njegova lovišča in divjad), v kateri med drugim piše (citat iz prevoda):
« …deset prekrasnih zalivov na zahodni strani otoka ima posebno barvo morja, ki nekje prehaja v smaragdno. Če si obale Italije in Francije zaslužijo naziv Cote d`azur, bi te morali imenovati Cote smaragdine -
Nasvidenje takrat, ko boš v sijaju in razkošju postal eden od najbolj bleščečih biserov na ilirski kroni»
Kraljevska visočanstva, ki so obiska otok Rab
Princ Alois von Liechtenstein, je otok obiskal v maju leta 1910. Navdušen nad lepotami otoka, še posebej nad parkom Komrčar, je financiral izgradnjo promenade.
Edvard VII, je bil s svojo bodočo ženo in drugim spremstvom najbolj poznan obiskovalec otoka Rab. Njegova jahta »Nahlin«, se je 11. avgusta zasidrala pred Banjolom. Kralj in njegovo spremstvo so s čolnom prispeli v rabsko luko in v spremstvu visokih funkcionarjev mesta Rab obiskali najpomembnejše mestne kulturno-zgodovinske znamenitosti. Po tem, sta se kralj Edvard in Lady Simpson okopala v zalivu Kandarola na polotoku Frkanj.
Lega in prihod
Otok Rab se nahaja v Kvarnerskem zalivu, približno 105 km oddaljen od Reke, pod Velebitskim gorskim grebenom.
Če boste potovali s trajektom iz mesta Jablanac, boste v smeri otoka videli njegov gol obraz. Vožnja traja okoli 12 minut, trajekt pa vozi skoraj na vsako uro. Ta fantastična pokrajina otoka s trajektnim pristaniščem Mišnjak, spominja na nekakšen nenaseljeni planet. Ne pustite se zavesti tej strani otoka, ker v Mišnjak in Kamenjak, čigar strm teren turisti najprej vidijo, pozimi udarja burja z Velebita. Prav ta goli hrib pa Rab ščiti pred hladnimi vetrovi.
Trajektne povezave
1. Stinica – Mišnjak- Stinica: skozi celo leto, avto trajekt
- dnevno 14 voženj od 05.45 do 24.00 (meseci: I,II,III,IV,V,X,XI,XII)
- dnevno 17 voženj od 05.45 do 24.00 (meseca: VI, IX)
- dnevno 23 voženj od 03.30 do 24.00 (meseca: VII; VIII)
Prevoz „Rapska plovidba“ - www.rapska-plovidba.hr
2. Valbiska - Lopar - Valbiska- skozi celo leto, trajekt za avtomobile
- dnevno 2 vožnje od 06:00 do 17:15 (meseci I,II,III,IV,V,X,XI,XII)
- dnevno 4 vožnje od 06:00 do 21:00 (meseci VI,VII,VIII,IX)
Prevoz „Jadrolinija“ – www.jadrolinija.hr
3. Reka - Rab – Reka: skozi celo leto, katamaran
- ena povratna vožnja dnevno odhod Rab – dopoldan, prihod Reka - popoldan
Prevoz „Jadrolinija“ - www.jadrolinija.hr
4. Pesaro – Rab, »Eros« 00385 51 724 688
5. Rijeka – Krk – Lopar- Novalja – Zadar, www.qv-zadar.hr
PODNEBJE
Rab odlikuje topla sredozemska klima, topla poletja in blage zime ter insolacija 2500 sončnih ur letno.
Glede na to, je Rab eden od najbolj sončnih delov Evrope.
- topla poletja s povprečno temperaturo 23,7 °C.
- blage zime s povprečno temperaturo 7 °C.
- srednja povprečna temperatura je 14,9 °C
- temperatura za kopanje od maja do oktobra je nad 20 °C
- povprečna temperatura vode je 16,7 °C
Najpogostejši vetrovi so hladna burja in topel jugo. Sneg je redkost.
VODE
Otok Rab ima več kot 300 izvirov pitne vode.
TURISTIČNI KRAJI
MESTO RAB
Govoriti o Rabu, brez legende o sv. Kristoforu, zaščitniku škofije, pri tem pa tudi celega otoka, katerega vladavino prebivalci Raba dandanes ljubosumno varujejo, o sv. Marinu, ustanovitelju Republike San Marino, o profesorju matematike, teologu, fiziku, škofu in nadškofu Mark Antunu de Dominisu ter o vseh živečih otoških legendah in osebah, danes praktično ni mogoče. Rab je bil rimsko naselje, kateremu je cesar Oktavijan Avgust podelil status mesta in ga 10 let pred Kristusom razglasil za municipij. Otočani se čutimo dolžne, da jih ne pozabimo, kot tudi ne smemo pozabiti civilizacijsko pomembnih nasledstev, o katerih bomo govorili, saj je Rab otok za dolgotrajne spomine in mesto žive zgodovine. Med pripovedovanjem o Rabu ne moremo mimo treh prekrasnih mestnih parkov na obrisih štirih zvonikov, ki že več stoletij stražijo nad mestom, katero se razlikuje od naselij manjšega pomena. Kot vedno, nam pogled v preteklost osvetljuje sedanjost vseh pitoresknih krajev na otoku: Barbat, Banjol, Kampor, Mundanije, Palit in Supetarska Draga, ki s svojimi posebnostmi, gostoljubnimi otočani in celotno turistično ponudbo privlačijo številne turiste.
BANJOL
Je turistični kraj s pogledom na staro mestno jedro, karakterističen po peščenih kopalnih zalivčkih Padova I, II in III. Krasi ga Lungo mare, posebno bogata gastronomska ponudba, ekološki kmetijski pridelki v okrilju in bogastvu namestitvene ponudbe. V njem ponosno stoji zaščitnica sv. Lucija, na praznik „Šištovica“, ki se posebej obeležuje 5. avgusta pa poteka tradicionalna kulturno zabavna ponudba.
BARBAT
Prvi kraj, ki nas pričaka po izkrcanju s trajekta, je Barbat. Prepoznaven je po prodnatih plažah, z bogato ribolovno tradicijo, z dobrimi restavracijami , ekološko pridelanimi kmetijskimi pridelki in manjšo čolnarno, kar je raj za male »morjeplovce«. Ljubiteljem zgodovine Barbat ponuja izlet k zanimivim ostankom grške vojne utrdbe na hribu sv. Damjana, ostali gostje pa lahko 16. julija na praznik »Karmenica«, uživajo v specialitetah barbatskih plodov zemlje in morja.
KAMPOR
Je eden izmed krajev, ki je najbolj obdržalo izgled starega ribiškega mesta, v okrilju in bogastvu naravno zaščitenega rezervata »Dundo« na polotoku Kalifront. Kampor je oaza za sprehajalce in kolesarje, raznolikih plaž iz kamna in peska, ekoloških kmetijskih pridelkov in dobrih restavracij. Vse to je Kampor, v šarmantni igri starega in novega, narejen prav po meri modernega in novodobnega človeka.
Posebnost Kamporja je predvsem frančiškanski samostan sv. Eufemije, zaščitnice župnije in kraja, z etnografskim muzejem, galerijo zbirke del očeta Ambroza Testena in ene od najstarejših knjižnic hrvaške pisane besede na tem delu Jadrana. Za praznike »Magdalenino« - velikonočni ponedeljek in 16. septembra, na praznik sv. Eufemije, pa bomo lahko vsi uživali v kulturno zabavnih programih, ki se v kraju organizirajo.
MUNDANIJE
To kar je za Italijo Umbrija, to so za otok Rab Mundanije. Kraj, ki se nahaja v osrednjem delu otoka, je edini brez neposrednega dostopa k morju. Vabi s svojo mirnostjo in zdravo nedotaknjeno naravo ter ekološkimi kmetijskimi pridelki. Ena izmed glavnih atrakcij je sprehajalna pot – razgledna točka, ki se vzpenja na najvišji otoški vrh Kamenjak, s katerega je prekrasen pogled na skoraj celoten otok. Na praznik sv. Mateja, 21. septembra, lahko gostje in domačini uživajo v tradicionalni kulturno zabavni ponudbi.
PALIT
Je najmlajši kraj na otoku, ki se nahaja tik ob starem mestnem jedru. Prepoznaven je po nakupovalnih možnostih v poslovnem centru, dobrih restavracijah, bližini mestne prodnate plaže Škver in polotoka Frkanj, priljubljenega kopališča rabskih gostov ter po najstarejši nudistični plaži na Jadranu v zalivu Kandalora.
SUPETARSKA DRAGA
Eden od najstarejših otoških krajev s posebno bogato pomorsko tradicijo. Obkrožena je z bližnjimi otočki, prepolnimi peščenih in prodnatih plaž, z dobrimi restavracijami in ekološkimi pridelki. Z namestitvenimi kapacitetami na kopnem in morju, nudi vse potrebno za male »navtike«.
Krasi jo najstarejša benediktinska opatija na otoku s cerkvijo sv. Petra, ki s svojo lepoto privablja vernike in občudovalce umetnosti. Na praznik »Petrova«, 29. junija pa vas bodo »Dražani«, prebivalci Supetarske Drage, presenetili s kulturnim, športnim in zabavnim programom.
LOPAR
Lopar in San Marino – najsevernejši in najbolj oddaljeni točki od mesta (13 km). Lopar je kot naravni fenomen poznana destinacija z 22-imi peščenimi plažami. Tu se nahaja tudi poznana, več kot 1,5 km dolga plaža, imenovana Rajska plaža, od katere se nadaljuje avtokamp „San Marino“. Tu se nahaja tudi hotelsko naselje »San Marino« ter center za rekreacijo in sprostitev z objekti za različne vrste športa, teniškimi igrišči in disco klubi.
TURISTIČNA PONUDBA
Namestitev
Raznolika ponudba namestitev Vam bo pomagala pri odločitvi glede izbire na naši destinaciji. Vas privlači dopust z bivanjem v hotelu? Naj vas ne skrbi. Rab ponuja več hotelov visoke kategorije na lokacijah, ki si jih lahko samo želite, tako v središču mesta kot tudi nedaleč od mesta v prekrasni oazi miru. Če za družino in prijatelje iščete kaj bolj intimnega, boste gotovo izbrali nekaj iz ponudbe apartmajev, sob in počitniških hiš v sklopu družinske namestitve. Domačini bodo poskrbeli za Vas in Vam zagotovili nepozabne trenutke na otoku. Ljubitelji morja lahko svoja plovila privežete v štirih prekrasnih marinah. Če je Vaša izbira kampiranje, ni težav. Rab ponuja več kampov, kjer lahko najdete kamp parcelo, o kateri ste sanjali.
Hoteli – 9 hotelov - 1862 postelj
1. Valamar Padova Hotel****, , 175 sob, 350 postelj, klimatizirane sobe, notranji bazen, wellness ponudba, zunanji bazen, kongresna dvorana.
S hotelskih teras se lahko uživa v prekrasnem pogledu na zgodovinski stari center z njegovimi zvoniki. Stari center je od hotela oddaljen cca. 10 minut ugodne hoje ob morju po promenadi.
2. Valamar Collection Imperial Hotel****, , 134 sob, 260, postelj, klimatizirane sobe, 3 teniška igrišča, notranji bazen, zunanji bazen, wellness ponudba .
Nedavno prenovljen starejši hotel v neposredni bližini starega centra. Okrog hotela se razprostira park Komrčar, s stoletji starim borovim gozdom in palmami.
3. Valamar Carolina Hotel****, , 140 sob, 280 postelj, klimatizirane sobe, zunanji bazen, 3 teniška igrišča.
Od centra mesta je oddaljen 5 km. Nahaja se v gostem borovem gozdičku ob morju.
V prečudoviti okolici se nahajajo številna sprehajališča in kolesarske steze, pitoreskne plaže in čisto morje azurno modre barve, ki garantira pravi užitek kopanja. Nedavno prenovljen hotel in sobe s pogledom na morje.
4. Hotel International***, 120 sob, 240 postelj, klimatizirane sobe, bazen, wellness ponudba .
Nedavno prenovljen hotel se nahaja sredi zgodovinskega starega centra.
5. Epario***,25 postelj moderen, na novo urejen hotel v Loparju, primeren za družine.
6. Arbiana****, 28 sob, 60 postelj.
Arbiana je hotel za tiste, ki iščejo popolno razmerje med kvalitetno uslugo in gostoljubnostjo. Nahaja se ob morju v starem centru mesta Rab, tik ob šarmantnem mediteranskem parku Sv. Marina.
7.Eva Sunny Hotel & Residence**,, 198 sob, 400 postelj, 4 teniška igrišča
Od mesta Rab je oddaljen cca. 5 km. Nahaja se v gostem borovem gozdičku. Od plaže je oddaljen 5, od nudistične plaže pa 15 minut. V prečudovitem zelenem mediteranskem okolju se nahajajo številne pešpoti in kolesarske steze. Slikovite plaže in čisto, azurno modro morje, zagotavljajo prave užitke kopanja. Hotel je urejen enostavno.
8. Integralni hotel »Villa Arbia« ***/****/*****, 20 sob, 46 postelj
9. Vila Hotel Barbat***, 13 sob, 26 postelj
Turistična naselja – 1806 postelj
-Suha Punta Sunny Residence ***,, 10 vil, 48 apartmajev, 40 bungalovov, skupno 349 postelj.
Od mesta Rab je oddaljen cca 5 km. Nahaja se v gostem borovem gozdičku, od plaže je oddaljen 5, od nudistične plaže pa 15 minut. V prečudovitem zelenem mediteranskem okolju se nahajajo številne pešpoti, kolesarske steze. Slikovite plaže in čisto, azurno modro morje, zagotavljajo prave užitke kopanja. V ponudbi so luksuzne vile in enostavno urejeni bungalovi ter apartmaji.
- San Marino Sunny Resort ***,, hotelsko naselje s 5-imi hoteli, 538 sobami, 1457 posteljami, rekreativni in zabavni center z 9-imi teniškimi igrišči. Nahaja se na najbolj poznani plaži na otoku, Rajski plaži. Primeren za družine in majhne otroke. V okolici se nahaja še nekoliko manjših plaž, med katerimi so nekatere nudistične.
Avtokampi – 5201 gostov
Rab gostom, ki v času dopusta obožujejo neposreden stik z naravo, ponuja tri zelo zanimiva kampa.
- Padova Premium Camping Resort *** , 1500 gostov
- San Marino Camping Resort ***, 3500 gostov
- Kamp Lando Resort****, Kampor, 108 gostov
- Kamp »Wodenča«, 4 sunca, 60 gostov, Barbat
- Kamp »Sole«, **, 24 gostov, Kampor
Sobe in apartmaji v družinskih hišah – 19 600 postelj
- Turistični kraji: Rab, Banjol, Barbat, Palit, Kampor, Mundanije, Supetarska Draga, 15 500 postelj
- Kraj: Lopar , 4 100 postelj
Marine za jahte
- Rab,142 privezov
- Supetarska Draga ,280 privezov
- Pičuljan, 100 privezov,(Barbat)
- Lučica, 20 privezov (Banjol)
GASTRONOMIJA
Mnogi turistični kraji bi bili srečni, da bi se nahajali na mestu takšnega izobilja v kakršnem se nahaja Rab. Rodovitna rabska zemlja in morje bogato z ribami in vrhunskimi škampi, so osnova gastro ponudbe oz. zdrave mediteranske kuhinje. Gastronomska ponudba je tu tako bogata in ekološko naravnana, da je postala celo del ponudbe suvenirjev. Med bolj prepoznavne rabske specialitete na jedilnikih številnih rabskih restavracij, gostiln in konob, katere pripravljajo izkušeni mojstri kuhinje z dolgo tradicijo, spadajo sveže ribe in morski sadeži, Rabska torta, torta s posebnim okusom, katera se na Rabu izdeluje že več kot 800 let , ekološko pridelane oljke, fige in grozdje.
Odkrivanje rabske gastronomske ponudbe in njenih detajlov vam bo nudilo obilo užitkov.
EKO PONUDBA
Rab je otok vonja in barv narave, aromatičnega, začimbnega in zdravilnega rastlinja, visoko kvalitetnih vin, proška in žganja, medu, izdelkov iz medu in sivke. Ima visoko insolacijo s kar 2480 sončnimi urami na leto, 150 sončnih dni brez oblakov in samo 15 dni popolnoma oblačnega vremena. Takšni vremenski pogoji zelo vplivajo na ekološko proizvodnjo in k pristopu k pridelavi ekoloških pridelkov.
ŠPORTNO REKREATIVNI TURIZEM
Razbrazdana obala in raznolikost otočja, nudi rekreativnim športnikom ugodje, rekreacijo, wellness in zdravo življenje: 157 km kolesarskih stez, 144 km pešpoti, 4 potapljaški centri, petnajst teniških igrišč, pet igrišč, športno dvorano, Sea kayak, lov in ribolov ter vodne športe. Rekreativno ponudbo dopolnjujejo manjša in večja čarter plovila, počasne in hitre ladje, ki vas hitro pripeljejo do skrivnostnih zalivov, kjer lahko uživate v aktivnem dopustu.
POTAPLJANJE
Na Rabu obstajajo štirje potapljaški centri. Turistom se nudijo potapljaški tečaji, kot tudi potapljaški izleti v spremstvu strokovnega voditelja, potrebno opremo pa je možno tudi najeti. Potapljačem so vode okrog Raba zanimive, v neposredni bližini otoka pa se nahajajo tudi okoliški otočki: Sv. Grgur, Goli, Prvić, Dolin in Ćutin.
Poleg zanimivih podvodnih votlin in tunelov, kolonij rib, školjk, alg in koral, kot tudi manjših razbitin, podvodni svet skriva prav poseben zaklad: Zaščiteno polje z amforami pred Sorinjem.
Zanimive potapljaške lokacije so: Kostača, Otok Grgur, Hrid Macinj, votlina Medova buža, razbitina tovorne ladje – zaliv Zavratnica, Lun – otok Pag, Punta Kalifront.
TURIZEM – POVPREČNI KAZALCI – OTOK RAB
– 2.000.000 nočitev letno
- 290.000 – turistov letno
1. Nemčija cca 37%
2. Avstrija cca 12%
3. Hrvaška cca 11%
4. Italija cca 8%
5. Slovenija cca 8%
6. Češka cca 6%
7. Madžarska cca 6%
8. Ostalo cca 9%
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
Turistična skupnost mesta Rab
Trg Municipium Arba 8
HR-51280 Rab
Tel. 00385 51 724 064,
Faks 00385 51 725 057
www.rab-visit.com
E-mail: info@rab-visit.com
Turistična skupnost Lopar
HR- 51281 Lopar
Tel. 00385 51 775 508
Faks 00385 51 775 487
E-mail lopar@lopar.com
Web www.lopar.com
Hoteli & Avtokampi Imperial Riviera d.d. Rab
Jurja Barakovića 2
HR-51280 Rab
Tel. 00385 52 465 000
Faks 00385 51 724 117
E-mail reservations@valamar.hr
Web: www.imperial-riviera.hr
Kamp Lando Resort, Kampor
098 890 846
E-mail: tomislav@starturist.hr
Web :www.starturist.hr
Kamp Sole, Kampor
Tel: +385 99 2135
E-mail: zeljko-suhapunta@hi.htnet.hr
Kamp Wodenča
Tel: +385 91 372 1039
E-mail: alen.kastelan@gmail.com
Hotel Arbiana
Tel.+385 51 725 563
Fax.+385 51 775 929
E-mail sales@arbianahotel.com
Web:www.arbianahotel.com
Hotel Istra
Tel.+ 385 51 724 134
Fax.+ 385 51 724 050
E-mail hotel-istra@ri.t-com.hr
Web:hotel-istra.hr
Hotel International
Tel. +385 51 602 000
Fax. +385 51 774 876
E-mail reservations@hoteli-rab .t-com.hr
Web:www.hotelrab.com
Hotel Epario
Tel.+385 51 777 500
Fax.+385 51 777 510
E-mail hotel-epario@inet.hr
Web:www.epario.net
USLUGE PREVOZOV V TURISTIČNI SEZONI
Hotelsko podjetje Imperial d.d. v turistični sezoni nudi usluge prevozov: Rab – letališče Reka – Rab ter prevoze do ostalih letališč na Hrvaškem.
Oddelek za informacije in rezervacije prevoza in namestitve, je del oddelka marketinga podjetja
Imperial d.d. Tel. 00385 (0)51 66 77 90
Faks: 00385 (0)51 724 117
E-mail: sale@imperial.hr
PRAZNIKI
Velika noč – program
Koncert rabske godbe
Koncert klasične glasbe – Katedrala Marijinega vnebovzetja
Rabski večeri klap – Katedrala Marijinega vnebovzetja
Folklorni nastopi
Križevo – zadnja nedelja u aprilu
Cerkvena procesija iz vseh cerkev otoka Rab – procesija se ob pesmi in s križem pomika v smeri starega centra, sveta maša pa se odvija v Katedrali Marijinega vnebovzetja
Dan mesta Rab – 09. maja
Svečan program na Trgu sv. Kristofora
Izložba
Koncert rabske godbe
Folklorni nastop
Rabske viteške igre – svečana parada in tekmovanje rabskih vitezov v lokostrelstvu
Kantuni
Kantuni (vogali ulice) so že od nekdaj veljali za kraj za zbiranje in druženje. Na kantunih so se ljudje srečevali, tu so se rojevale nove ljubezni in prijateljstva ter potekalo mestno življenje...
V starem mestnem jedru Raba, kjer je polno tovrstnih »kantunov« edinstvenega vzdušja in neponovljive lepote, bodo lahko v juniju, avgustu, septembru vsi uživali »od kantuna do kantuna« v novi kulturno-turistični atrakciji - KANTUNIH!
Od Dorke do Pjacete in od Svetega Ivana do Mahačeve vile – po celotni dolžini Gornje ulice bomo lahko na »kantunu« starega mestnega jedra Raba uživali v edinstvenem rabskem vzdušju, izbrani glasbi, urbani zabavi in tradicionalni ponudbi.
Rabski glasbeni večeri – poletni meseci (julij, avgust)
Ob četrtkih – koncerti klasične glasbe v Cerkvi sv. Križa
Rabska fjera – srednjeveški poletni festival
- 25., 26., 27. junij – sv. Ana, sv. Jakov, sv. Kristofor
25.07. Svečana otvoritev na Trgu sv. Kristofora
25., 26., 27.07. Izložba srednjeveških obrti in orodja
Rabska skupina obrtnikov
-
- Tradicionalne viteške igre – svečana parada in tekmovanje rabskih vitezov v lokostrelstvu
Marijino vnebovzetje – 15. avgusta
Svečan program na Trgu sv. Kristofora
Tradicionalne viteške igre – svečana parada in tekmovanje v lokostrelstvu
Mali šmaren - 08.09.
Tradicionalno veliko slavje v turističnem kraju Lopar
Občasno – folklorni nastopi, izložbe, koncerti itd.
ZGODOVINA – Rab, otok z bogato zgodovino
Ime otoka in mesta
Ime Rab je nastalo iz ilirskega in liburnijskega imena Arba. Na hrvaški obali so otoki in najpomembnejša naselja pogosto dobivala ista imena. Na območju današnjega mesta Rab, se je v času pred Rimljani nahajalo naselje Arba. Poreklo imena ima liburnijsko – ilirske korenine in verjetno pomeni »tema«, ker je bil otok v preteklosti gosto prekrit z gozdovi. Ime Arba se je prvič omenilo na kamniti plošči iz konca 1. stoletja pred Kristusom, kjer je navedeno, da je dal cesar Avgust zgraditi mestno obzidje in stolp.
Srečno mesto Rab – Felix Arba
Rab je eno izmed redkih hrvaških naselij, čigar zgodovina seže v predrimske čase. Obstaja malo naselij, ki so se obdržala še iz časov predrimske dobe in to ne samo v svojem fizičnem obstoju, pač pa tudi kot dominantni mestni center. Med deset takih krajev spada tudi Rab, kot edinstven primer civilizacije.
Na majhnem polotoku med Zalivom sv. Eufemije in mestnega pristanišča se nahaja to lepo malo mesto s štirimi zvoniki, ki predstavljajo njegov prepoznaven znak.
IX.- I. st. pr. Kr. – so Rab naseljevali Liburni. V II. st. pr. Kr. so jim vladali Rimljani,kar predstavlja začetek romanizacije. V časovnem obdobju 2000 let, so se vladarji od Rima, Bizanca preko Benetk, do madžarskih in hrvaških vladarjev zelo pogosto menjali. Na srečo se je Rab vedno ognil velikim uničenjem.
Za obrambo mesta, je dal Cesar Oktavijan Avgust (1. st. pr. Kr.) zgraditi mestno obzidje in stolpe. Takrat je Rab postal rimski municipij. V II. ali III. st. je Rim mestu Rab podaril amforo, na kateri je napis “Felix Arba”. Felix pomeni srečen, bogat. Tak naslov je Rim dodeljeval samo ko je bilo potrebno poudariti neko mesto zaradi njegovih zaslug, vpliva ali pomena. Felix Arba (srečni Rab) je bilo v tedanjem obdobju pogosto ime mest, to ime pa tudi v resnici odraža bogastvo mesta Rab. V teh srečnih časih so bili zgrajeni razni objekti, hrami in spomeniki. Eden izmed osvobojenih sužnjev je z lastnimi sredstvi uspel zgraditi del mestnega vodovoda in javno fontano. Kaj je bilo vzrok velikemu bogastvu, je danes težko oceniti. Zagotovo je vzreja govedi in tradicionalno mediteransko poljedelstvo ob razviti trgovini zelo doprineslo k hitremu razvoju gospodarstva.
Mark Antonio de Dominis
Rojen je v palači Dominis Nimira leta 1560. Po končanem šolanju v Padovi je postal cerkveni pisec in fizik ter se ukvarjal z naravoslovnimi znanostmi. Znan je po nekoliko pomembnih študijah. Opravljal je funkcijo senjskega in splitskega nadškofa, slovi pa tudi kot najbolj poznana osebnost rabske zgodovine. Zaradi kritik namenjenih cerkvi, je prišel v spor s papežem. Umrl je leta 1624 v izgnanstvu v Veliki Britaniji.
LEGENDE – Rab, kraj kjer živijo legende
Legenda o sv. Kristoforu, zaščitniku Raba – relikvije sv. Kristofora prebivalci Raba hranijo še dandanes
Že stoletja se relikvije sv. Kristofora hranijo v rabski katedrali. 9. maj 1075 se slavi kot Dies Victoraie, oz. kot dan zmage mesta Rab. Takrat je sv. Kristofor mesto rešil s preusmerjanjem normanskih strelov od mestnega obzidja. 21.07.1364 se po pisnih izročilih rabskih kronistov slavi v čast kralja Ljudevita Velikega, ki je Rab osvobodil od prevlade Benetk. Poleg tega, je ta dan posvečen tudi sv. Kristoforu. Veliki mestni svet, je 27. julij s posebno klavzulo razglasil za praznik imenovan Dies Natalis. Dies Natalis je dan mučeniške smrti sv. Kristofora, ki ga cerkev slavi kot njegov rojstni dan, oz. kot dan, na katerega je odšel v nebesa. Vsi ti prazniki se z enim imenom imenujejo »Rabska fjera«.
Legenda o sv. Marinu, ustanovitelju Republike San Marino
Prebivalci Raba so posebej ponosni na kamnoseka Marina z Raba, ustanovitelja države San Marino. Po legendi, je sv. Marin v sredini 3. st. prišel v Arminum, današnji Rimini. Glede na to, da je bil kot kristjan v času cesarja Dioklecijana na begu, se je naselil na Monte Titanu. Kasneje so se mu v državi, ki jo je zasnoval, pridružili še nekateri drugi prebivalci bodočega mesta oz. države. Kamnosek z Raba je razglašen za svetnika.
Otok Rab in Republika San Marino
San Marino in Rab sta že leta 1968 podpisala sporazum o pobratenju, turistično naselje Lopar pa nosi ime San Marino po svojem partnerskem mestu in kamnoseku Marinu. Zahvaljujoč legendi med mestoma San Marino in občino Rab, se še danes negujejo prijateljski odnosi. Vezi se utrjujejo s tradicionalnimi medsebojnimi obiski. Rab svojim turistom že od leta 1995 ponuja tekmovanje v lokostrelstvu med prebivalci San Marina in Raba.
Legenda o nesrečni ljubezni – pastirica Draga
V davnih časih je mladi Kalifront varoval ovce svojega očeta, ki je bil prijatelj Barbata, gospodarja vzhodnega dela otoka. Današnje mesto Barbat je poimenovano po njemu.
Po legendi, je imel Barbat hčer po imenu Draga.
V davnih letih, je mladi Kalifront, čuval ovce svojega očeta, kateri je bil prijatelj Barbata, gospodarja vzhodnega dela otoka. Današnji kraj Barbat je dobil ime po njemu.
Po legendi, je Barbat imel hčerko Drago. Ko je zrasla v mlado dekle, je usoda hotela, da tudi ona čuva ovce svojega očeta. Kalifront se je v dekle zaljubil. Strast ga je vse bolj in bolj prevzemala. Draga ga je opozorila, da ne sme biti z njim, ker jo je mati obljubila boginji Dijani. Draga je morala pobegniti, Kalifront pa ji je sledil. Ulovil jo je pred jamo Loparska Jamina. Draga je kričala in molila k Dijani za pomoč.
Dijana je slišala njen klic na pomoč in jo spremenila v kamen kip. Kalifronta so bogovi kaznovali tako, da se je moral prehranjevati z divjimi plodovi in saditi drevesa, dokler izvir ni presahnil. Kakor je gozd postajal vse gostejši, tako so tudi dlake na Kalifrontovi koži postajale vse močnejše, tako da je na koncu že bolj spominjal na žival kot pa na človeka. Na koncu se je sam spremenil v gozd in postal del njega.
Največji rabski gozd in polotok sta dobila naziv Kalifront.
RABSKA FJERA IN VITEŠKE IGRE
Rabske viteške igre
Nedavno je tradicija iger rabskih lokostrelcev ponovno oživela (viteške igre so prvič potekale leta 1364). Ob viteških igrah so ponovno uporabljeni tudi srednjeveški kostumi. Igre potekajo večkrat letno na Trgu sv. Kristofora v Rabu in sicer 9. maja, 25. junija (Dan Državnosti Republike Hrvaške), 27. julija (praznik sv. Kristofora – zaščitnika mesta Rab – ljudsko slavje in turnir rabskih lokostrelcev) ter 15. avgusta (praznik Marijinega vnebovzetja – ljudsko slavje in turnir rabskih lokostrelcev).
Rabska fjera
Veliki občinski svet mesta Rab, je 21.07.1364, v čast kralja Ljudevita Velikega, ki je Rab osvobodil od benečanske prevlade, kot tudi v znak spomina in slavo sv. Kristoforu, s posebno klavzulo razglasil za občinske praznike naslednje dni:
I – 09. maja: Dies Victoraie – dan, ko je bil Rab leta 1075 zahvaljujoč zagovoru sv. Kristofora osvobojen od Normanov
II – 27. julija: Dies Natalis – dan mučeniške smrti sv. Kristofora. Cerkev ta dan slavi kot njegov rojstni dan, oz. dan, ko je odšel v nebesa
Fori et chori
Svečanosti so se vedno začenjale v cerkvi, navzoči pa so morali biti knez, sodniki in občinski svet, katerega člani so nosili sveče. V svečani procesiji se glava sv. Kristofora nosi skozi mesto v srebrni relikviji. Igrajo se viteške igre, pri čemer je zmagovalec nagrajen. V času praznika mestno sodišče ni delovalo. Glede na to, da sodišče ni delovalo, so kmečki dolžniki lahko cela dva tedna svobodno prihajali in odhajali iz mesta. Veselje je trajalo nekoliko dni, vrata mesta pa so bila odprta za vse.
Iz zapisov rabskih kronistov.
V novejšem času so bili prazniki skrajšani na 3 dni:
25.07. – praznik sv. Jakova,
26.07. - praznik sv. Ane in
27.07. - praznik sv. Kristofora.
Današnje svečanosti Rabske fjere so spomin na nekdanji Rab, ki je slavil svojo svobodo in samostojno občino – municipij.
V času teh praznikov se mesto spremeni v velik oder in veliko praznovanje prebivalcev Raba in njihovih prijateljev iz San Marina. V slikovitih zgodovinskih kostumih prebivalci Raba prikazujejo gostom svoja tradicionalna, umetniška in obrtniška dela. Viteški turnir predstavlja zaključek Rabske fjere.
Okno v preteklost
…fjera je svečanost, ki je bila pred šestimi stoletji in pol vrnjena nazaj v življenje. Ona ni parada sijaja, temveč je izraz želje, da se vsaj duhovno prodre v pretekle čase, v katerih lahko prepoznamo svoje predhodnike in korenine ter s tem potrdimo lastno identiteto. V morju današnjih visoko razvitih najsodobnejših tehnologij, si želimo pogledati nazaj na lepoto ročnega dela in zaposlene roke v žuljih namesto v rokavicah, na povezanost z naravo, zemljo in morjem, na duševne in materialne stvaritve naših prednikov, njihovo individualno in bogato kreativnost, katera danes, v sodobnih časih, v katerih delajo stroji, počasi padajo v pozabo.
Slobodan Novak – pesnik, član akademije, pisatelj, ki je ozko povezan s svojo domovino in Rabom, eden od velikih klasikov hrvaške književnosti.
KULTURNO NASLEDTSVO
SAKRALNE ZGRADBE
1. Samostan sv. Antuna Opata – frančiškanski samostan
Samostan se nahaja v starem mestnem jedru mesta Kladanac. V njem se hrani stara umetnina – olje na platnu mesta Rabiz iz leta 1638. Samostan je bil izključno za aristokrate ustanovljen v 11. st. Danes v tem samostanu s pogledom na turkizno modro morje v tišini živijo opatinje. Opatinje živijo aktivno, urejajo vrt, ukvarjajo se z ročnimi deli, izdelujejo čestitke, izdeluje prte iz čipk iz niti agave, slikajo na steklo, ena izmed njih pa se celo ukvarja z izdelavo ikon.
2. Katedrala Marijinega vnebovzetja
Cerkev je bila verjetno zgrajena že v 4. st. Na mestu, kjer je stala cerkvica sv. Marije, je bila v 12. st. v romanskem stilu zgrajena triladijska bazilika, posvetil pa jo je papež Aleksander III leta 1177. Prenovljena je bila v 15.stoletju. Nad glavnim oltarjem se nahaja ciborij, ki ga odlikujejo različni arhitektonski stili, zaradi česar ima cerkev velik pomen. Prednji del je okrašen marmor – ta okras predstavlja sv. Kristofora, ki z otrokom na ramenih hodi skozi vodo. Veliko vrednost ima tudi kor za kanonike, izdelan iz lesa oreha. Poleg zelo dragocenih slik, se v cerkvi nahaja tudi zakladnica z različnimi relikvijami in relikviarijami. Ena izmed posebno dragocenih relikvij, je lobanja sv. Kristofora. Izhaja se iz tega, da krona na lobanji predstavlja izraz zahvalnosti prebivalcev Raba, za čudeže sv. Kristofora, katera so rešila otok in njegove prebivalce – zaradi tega, so ga preganjalci usmrtili na giljotini.
Za pročelje je uporabljen dvobarvni avtohtoni rabski kamen.
3. Zvonik katedrale
Približno 50 m zahodno od pročelja katedrale se nahaja zvonik, najlepša zgradba svoje vrste na hrvaški obali. Zvonik je zgrajen v romanskem stilu, prvič pa je omenjen v 13. st., visok pa je 26 m. Izvirno kupolo je uničila strela – po tem je bila rekonstruirana in zgrajena v obliki piramide. V temeljih zvonika se vidijo štirikotni bloki iz kamna, govora je o starorimskih spomenikih, ki so uporabljeni kot gradbeni material.
4. Samostan sv. Andrije – Benediktinski samostan
Samostan je obstajal že od začetka 11. st. Triladijska cerkev je bila del samostana in obnovljena v 18. st. V baročnem času je bila okrašena, tako da se pod baročnimi okrasi skrivajo prelepi romanski elementi. V samostanu še danes živijo opatinje. Visoko obzidje samostana se vije vzdolž vzhodne strani Zaliva sv. Eufemije. Tišina, v kateri se nahaja samostan, njegovim prebivalcem, ki se skrivajo od javnosti, daje potreben mir v benediktinskem stilu. Samostanski zvonik je najstarejši na Rabu. Štirje rabski zvoniki in samostanski zvonik v jugovzhodnem delu, dajo mestu poseben izgled.
5. Cerkev sv. Justine
Cerkev in benediktinski samostan sta zgrajena med leti 1573 in 1578, leta, 1808 pa so ga zaprli. Obe zgradbi so zgradili stanovalci. Nad južnim oltarjem visi slika, ki prikazuje smrt sv. Janeza, pripada pa šoli slikarja Ticijana. V cerkvi se sveta maša že več let ne daruje, v njej se nahaja muzej z zbirko sakralnih predmetov.
6. Cerkev sv. Križa
Cerkev je bila zgrajena v 13. st. Kasneje je bila obnovljena, v njej pa se v poletnih mesecih odvijajo rabski glasbeni večeri, po katerih je tudi poznana.
7. Zvonik in ostanki cerkve sv. Janeza Evangelista
Samostan in cerkev sv. Janeza Evangelista je glede na to, da je edina srednjeveška sakralna zgradba z možnostjo obhoda okoli oltarja, za Rab zelo pomembna.
Bazilika sv. Janeza je verjetno zgrajena v predkrščanskem obdobju, v času romanskega obdobja (11. st) pa je bila obnovljena ter je dobila zvonik visok 20 metrov. Poleg bazilike je zgrajen benediktinski samostan, kateri je bil v 13. st. predan frančiškanom. Bazilika je popolnoma propadla v 19. stoletju. Med nedavno študijo in rekonstrukcijo nekaterih delov bazilike, je bil rekonstruiran del okoli oltarja z obhodom (deambulatorijem), ki je sestavljen iz šestih stebrov povezanih z loki in svodi. Pomembni so tudi kapitlji stebrov.
8. Cerkev sv. Kristofora – Lapidarij
Govora je o pregrajeni kapeli zaščitnika mesta in otoka Raba, sv. Kristofora. Danes je cerkev pregrajena v lapidarij in muzej.
9. Cerkev sv. »Franje na groblju«
To je edina ohranjena zgradba frančiškanov glagoljašev (terciarcev). Glede na napis na fasadi, je bila zgrajena leta 1490, v prehodnem stilu, med gotiko in renesanso.
MESTNO OBZIDJE, PALAČE IN OSTALE ZGRADBE V MESTU
1. Mestno obzidje – Stolp smelih – Stolp sv. Kristofora
Izgradnja obzidja za zaščito pred napadalci se je začela v 12. ali 13. st. Obzidje skriva ostanke srednjeveškega obzidja, ki se je tu nahajalo in je bilo verjetno porušeno pri gradnji sedanjega. Stolp smelih in Stolp sv. Kristofora sta zgrajena v 15. st. z namenom ojačitve utrdbe.
2. Knežev dvor
Izgradnja Kneževega dvora se je začela v 13. st., medtem ko so bili najznačilnejši deli tega kompleksa (palača), zgrajeni v 15. in 16. st. Pri palači dominira stolp v gotskem in renesančnem stilu.
V Kneževem dvoru se danes nahajajo prostori mestne uprave mesta Rab in poročna dvorana.
Pročelje krasi balkon na konzolah v obliki levjih glav in harmonična balustrada.
3. Mestna loža
Mestna loža je zgrajena v renesančnem stilu leta 1509, kot odprta dvorana s streho in nizom stebrov – loža je bila središče dogajanja do padca beneške republike leta 1797.
4. Mestna ura
V istem času, kot je bila zgrajena loža, je bil zgrajen tudi stolp z uro, čigar mehanizem deluje še dandanes.
5. Palača Dominis Nimira
Palača, ki datira v 15. st., je ena od najlepših renesančnih zgradb na otoku. Krasijo jo renesančna okna in portal z grbom družine Dominis. Družina Dominis je v tej palači prebivalce učila pisanja in branja.
6. Palača Bakota
Okoli palače Bakota se še danes nahaja vrtni zid s portalom beneške gotike.
7. Palača Tudorini
Palača družine Tudorini.
8. Mestni park „KOMRČAR“ in Pravdoje Belija (1853 – 1925)
Pravdoje Belija je leta 1883 prišel na otok kot glavni gozdar in zasadil nova drevesa ter tako ustvaril nove gozdove. Nekdanji mestni pašnik je preuredil v prelep park, ki se imenuje Komrčar. Ime je dobil že v 13. st od frančiškanov. Zaradi njegovega izjemnega pridiha, njegovega znanja in ljubezni do gozdov, so mu domačini leta 1974 v parku Komrčar postavili spomenik.
SAKRALNE ZGRADBE NA OTOKU
1. Cerkev sv. Petra v Supetarski Dragi
Cerkev je zgrajena leta 1059 in je tako najstarejša cerkev na otoku, poleg katere je nekoč stal najstarejši benediktinski samostan. Samostan je ustanovil rabski škof Drago, ki je leta 1071 od Petra Krešimira IV. dobil dovoljenje za ustanovitev. Cerkev je zgrajena kot triladijska bazilika, nedavno pa je bila restavrirana. Poznana je kot ena izmed najbolje ohranjenih romanskih zgradb na vzhodni obali Jadrana. V cerkvi se še vedno nahaja gotski zvonik, ki se prišteva med najstarejše na hrvaški obali. Zvon je leta 1299 izdelal redovniški brat Luka iz Benetk.
2. Cerkev sv. Damjana v Barbatu
Do cerkve sv. Damjana, ki se nahaja na hribu, 223 m nad Barbatom, vodi pešpot. Zadnja raziskovnja so potrdila, da je bila to zgradba, ki je imela tri funkcije: objekt za obrambo, izvidnico in opazovanje, obenem pa je bila tudi utrdba in zaklonišče pred sovražnimi napadi. Tloris utrdbe odpira hipotezo, da se je tu nahajala največja justinijanska trdnjava.
3. Samostan sv. Eufemije – redovnici frančiškanskega reda
Listina o gradnji samostana predstavlja izredno pomemben dokument, ker se v njem prvič omenja hrvaško ime mesta in otoka Rab.
Samostan se nahaja na severni strani Zaliva sv. Eufemije, osnovan pa je bil leta 1444. Cerkev pripada samostanu, okrašena pa je z lepimi oltarji in slikami svetnikov, ki imajo visoko umetniško vrednost. Posebno vrednost ima tudi poliptih bratov Antonia in Bartolomea Vivarini z otoka Murano v beneški laguni. Interesantna znamenitost je tudi samostanska lesena galerija (tabulatum), ki je okrašena s sakralnimi motivi. Del samostana je preoblikovan v Etnografski muzej mesta Rab, z galerijo slik redovnika Janeza Ambroza Testena. V samostanski biblioteki se hrani okrog 7000 redkih knjig, mašne knjige s slikami in knjige zborovskih pesmi, kot tudi zbirka 34 primerkov prvotiska (inkunabula), rabski zakonik iz leta 1598 in še mnogi drugi primerki. Tu se nahaja tudi Rabska kronika, katero je prepisal, strnil in hranil redovniški brat, oče Odorik Badurina. Govora je o kroniki samostana sv. Eufemije, z podrobnim opisom zgodovine otoka inpripadajočimi dokumenti.
TRADICIJA
Folklor – „Tanac“, ples za vesele priložnosti
Včasih se je »tanac« (ime posebnega plesa) na Rabu plesal ob velikih svečanostih, porokah in pustu. Narodna noša, se z izjemo ženske noše, na otoku ne nosi več. V nasprotnem primeru se je folklorni ples do danes ohranil med poročnimi običaji. Na velikih kmečkih porokah, so bili gostje oblečeni v nošnje. Na dan poroke so se zbirali v hiši neveste oz. ženina, odvisno od tega, kdo jih je povabil. Goste na poroki je usmerjal gostitelj, poročni sprevod pa sta zabavala dva glasbenika na gajdah. Poročna povorka je šla od ženina do neveste. V hiši neveste, so se igrale smešne predstave, peli so pevci, priča ženina, pa je prosil za roko neveste. Tu je nastopil gostitelj, ki je s poročno povorko ženina iskal nevesto. To sceno so opazovali starši neveste, ki so bili na pogled nezainteresirani in so s pomočjo drugih gostov opravljali vsakodnevna opravila, kot da poročne povorke sploh ni bilo tam. Ko se je nevesta po odigranih smešnih prizorih našla, je poročna povorka pričela veselo peti. Takrat so odšli v cerkev ali na matični urad, kjer se je odvijala poroka. »Barjaktar« (oseba, ki je nosila zastavo), je bil z visoko dvignjeno zastavo na čelu povorke, pari pa so v povorki neprestano plesali.
Glasbeni instrument, ki se je igral ob plesanju »tanca«, je gajda. Sestavljen je iz vreče, iz kozje ali ovčje kože, skozi katero se porinejo piščalke podobne pihalu, z luknjicami za držanje in cevi za pihanje.
Folklorna skupina „Rapski tanac“ iz Banjola še danas ohranja tradicijo tanca.
Klapa
Klapa je moški zbor, ki neguje narodne pesmi in dalmatinske melodije.
V glavnem so to žalostne ali vesele pesmi o ljubezni in morju ali pa opisujejo smešne dogodke. Na Rabu delujejo 3 moške in 1 ženska klapa.
NARAVNE LEPOTE – PLANINARJENJE NA OTOKU RAB
RAB je otok sonca, morja in lepote ter eden od najbolj zelenih otokov hrvaškega Jadrana.
Številna sprehajališča in kolesarske steze vodijo na atraktivne lokacije otoka in nudijo možnost za uživanje v naravnih lepotah raznolikega mediteranskega okolja, kot tudi za aktivni in rekreativni dopust.
Po velikosti je Rab deveti otok hrvaškega Jadrana.
Dolžina otoka od rta Sorinj do rta Glavina znaša 22 km, širok pa je 11 km.
Skupna dolžina kolesarskih stez znaša 157 km, sprehajališč pa 144 km. Vse večji del te mreže, se zaradi njihove lepote uvaja v turistične programe za aktiven dopust.
Planinska steza Kamenjak
Kamenjak je s 408 m najvišji in največji gorski apnenčev masiv, ki obenem ščiti otok pred hladnimi severnimi vplivi.
- Od tu je mogoč spektakularen pogled na planinski masiv Velebit in arhipelag, otoke Cres, Lošinj, Silbu, Olib in Pag. V primeru dobre vidljivosti, se od tu vidi Učka, najvišji vrh Kvarnerja in Sis, najvišji vrh otoka Cres, kot tudi južna otoka Ugljan in Molatac, ki sta oddaljena kar okoli 40 morskih milj.
- Z vrha Kamenjaka je najboljši panoramski pogled tudi na Rab. Ob vznožju Kamenjaka, se proti jugu ob obali in Barbatskem kanalu nahajata Barbat in Banjol. Na jugozahodu otoka, se na kraškem območju polotoka Kalifront razprostira gozdna ravan. V srcu otoka se nahajata flišni dolini, Supetarsko-mundanijska in Kamporska, ki sta ločeni z flišnim grebenom. Na severozahodu otoka se nahaja flišno območje polotoka Lopar, ki je karakterističen po številnih plitkih peščenih plažah. Večja morska zaliva sta Supetarska in Kamporska uvala.
Gozdno območje – polotok Kalifront
Nahaja se na severozahodnem delu otoka. Značilen je po kraškem reliefu in lepo razbrazdani obali, s številnimi večjimi in manjšimi morskimi zalivčki. Porasel z lepimi iglastimi gozdovi, je najbolj zelen predel otoka Rab in največja gozdna površina.
Dolžina med rtoma Kalifront in Frkanj znaša 9 km.
Širina med rtom Planka in zalivom Kampor je 3 km.
Polotok je na nadmorski višini med 50 in 70 m. Najvišja točka je Plogar z višino 94 m. Obala je v glavnem nizka in kamnita. Gozdovi polotoka Kalifront so idealni za sproščujoče pohode. Pohodna območja in steze niso zahtevne, tako da v pohodih uživajo tudi starejše osebe.
Gozd Dundo
Polotok Kalifront je najbolj poznan po hrastu črnika, ki izstopa v prelepem gozdu Dundo. Dundo je ena od redkih ohranjenih gozdov na Mediteranu in najpomembnejši na otoku Rab.
- Črnika (Quercus ilex) zimzeleni hrast, ki lahko doseže starost tudi do tisoč let. Nekaj impresivnih primerkov je ohranjenih v gozdu Dundo.
Gozd Dundo je od leta 1949 proglašen za naravno redkost in je pod zaščito Zavoda za zaščito narave v kategoriji naravni rezervat – botanični rezervat (gozdne vegetacije).
Odprto lovišče «Kalifront»
Na polotoku Kalifront se nahaja tudi odprto lovišče, s katerim, z namenom znanstveno-raziskovalnega dela, upravlja Fakulteta za gozdarstvo iz Zagreba. V lovišču se nahajajo:
- jeleni aksis (Axis axis)
- mufloni (Ovis musimon).
Premužićeva steza – Premužićeva steza je bila zgrajena okrog leta 1930. Služi kot učna pot, zgradil pa jo je Ante Premužić, dipl. ing. gozdarstva. Ante Premužić je poznan projektant, graditelj gozdnih cest in planinsko-turističnih stez.
Premužićeva steza-1 vas vodi od avtokampa v Loparju do zaselka Matkići, nedaleč od cerkve sv. Petra v Supetarski Dragi. Steza se vije preko glavnega slemena na otoku, sredi katerega se nahaja zaprta dolina Fruga. Dolžina steze je 8 km in daljši čas ni pitne vode ali gostinskega objekta, zato je potrebno vodo za pitje vzeti s seboj. Del steze je izpostavljen soncu, del pa poteka skozi gozd. Loparski del steze je izpostavljen burji. Steza ni priporočljiva za kolesarje.
Premužićeva steza-2 vas vodi od Kamporja, skozi zaščiten gozd Dundo, do južne obale Kalifronta, potem ob obali do Frkanja in na koncu do zaliva Sv. Eufemija. Dolžina steze znaša 15 km, v največjem delu pa poteka skozi gozd. Ob stezi se nahajajo gostinski objekti v zalivu Gožinka, v Suhi Punti, v času turistične sezone pa tudi na Frkanju. Obalni del steze je obrnjen proti jugu. Steza ni priporočljiva za kolesarje.
Steza Rab-Maman vodi od mestnega obzidja v Rabu vzdolž obale Sv. Eufemije do Kamporja. Nadaljuje se po beli cesti do naselja Gonar, nato do zaliva Dumići, okoli polotoka Dumići in se nadaljuje ob obali do morskega prehoda, odkoder se lahko odide na otoček Maman. Steza je dolga okrog 14 km, odvisno glede na izbrano smer, pa se pot v najdaljšem delu vije po obalnih sprehajališčih, katera so dobra tudi za kolesarje. Ogled polotoka Dumići in obale Mamana je možen samo peš, oz. s čolnom. Gostinski objekti se nahajajo v zalivu Sv. Eufemija, Kamporju, Gonarju in Dumićih. Na stezi okoli Dumićev in na Mamanu pogosto piha burja. Dostop ali povratek k stezi je možen z avtobusom v/iz Kamporja ali Dumića.
Ostale steze na otoku Rab
- - Frkanj – Suha Punta
- - Rab – Sv. Damjan – Grpe – Rab
- - Rab – Sv. Ilija – Gonar
- - Supetarska Draga – Kampor – Gonar – Dumići
- - okoli Loparja
- - Lopar – Fruga – Mundanije – Rab
- - Lopar – Ciganka – San Marino
Borovi gozdovi na Rabu
- alepski bor (Pinus halepensis)
- obmorski bor (Pinus pinaster)
- črni bor (Pinus nigra)
- pinija (Pinus pinea)
- cipresa (Cupressus sempervirens).
Eden izmed najpomembnejših borovih gozdov je park Komrčar. Zasadil ga je Pravdoje Belija, danes pa se prišteva med najlepše parke Jadrana.
Endemične rastlinske vrste v Kvarnerju
- hrvaški podraščec (Aristolochia croatica)
- hrvaška ivanjščica (Leuchanthemum croaticum)
- dalmatinski glavinec (Centaurea dalmatica)
- istrska zvončica (Campanula istriaca)
- kvarnerski jelen (Phyllitis hibrida)
Na mestih, kjer so zaradi različnih okoliščin uničeni gozdovi črnike, je nastala makija, ki je sestavljena iz raznolikega grmovja. Na večjem delu polotoka Loparja se nahaja garig, na otoku pa dominirajo suhi travniki in kamniti pašniki.
Živalski svet na otoku Rab
- zajec (Lepus europeus) je največji avtohtoni sesalec
- kunec (Oryctolagus cuniculus)
- kuna belica (Martes foina ), najštevilčnejša divja zver
- jelen damjak (Dama dama), naseljen na Golem otoku
Na otoku najdemo in netopirje tu živi tudi navadna lisica (Mustela nivalis) in gozdni jež (Erinaceus europacus).
Na otoku živi 162 vrst ptic, ki so razdeljene v 44 družin.
Vir: Izdal „Biseri Jadrana“, arhiv Turistične skupnosti mesta Rab
Priprava besedila:Turistična skupnost mesta Rab