Križi - zaobljubni praznik
O prvihzačetkih Križeva ni natančnih podatkov.Nekateri avtorji pišejo,da je tradicija obnovljeni antični običaj proslave ob koncukmetijskih del in molitev bogovom za dež, ki na Rabu v času od maja do avgusta redko pada.V današnji obliki poteka od 15.st. po grozoviti kugiv letih1449 in 1456, ki je skoraj pomorila celotno prebivalstvo Raba, tako da prebivalcem ni preostalo nič drugega, kot da molijo za odrešitev. Na Rabu je topraznik zavetnika.
Na zadnjo nedeljov aprilu prebivalci Raba iz vseh far v procesijah pridejo v mesto.Vsaka fara ima svojo zastavo, srečajo pa se na vhodu v mesto, kjer se jim pridružijo tudi farani mesta na čelu z duhovnikom, ki nosi sliko čudodelne podobe Matere božje rabske.Slika je povezana z legendo iz 15.st. o ozdravitvi sestre benediktinke iz samostana Sv. Andrije Luchine de Dominis, ki je ozdravela zahvaljujoč veri in Materi božji.Pojoči udeleženci skozi mesto prispejo do katedrale, kjer sodelujejo v evharistijskem slavju.
Po sveti maši slika Matere božje rabske ostane v katedrali do zadnjega dneva v maju, ko jo vrnejov hrambo v samostan Sv. Andrije.